Naša zgodba

Od kod ime Majnika?

Zeliščni vrt imena ni dobil po mesecu maju, čeprav je Majda Temnik, ki ga je zasnovala, rojena v maju. Zgodba sega kar precej let nazaj …

Ko je bila Majda Temnik še čisto majhen otrok, jo je mama prvič poslala v edino trgovino na vasi, kjer je morala povedati, za koga kupuje oz. kdo je. Naročila ji je, naj pove: »Jaz sem Majda Trebovc.« Ker pa Majda še ni znala lepo govoriti, je njen odgovor na vprašanje trgovca, kdo je, zvenel nekako takole: »Majnika Boc.« Trgovcu se je mala punčka s kodrastimi lasmi zelo prikupila, tako da jo je vedno, ko je prišla v trgovino, pozdravil z besedami: »O, moja Majnika je prišla.«

Precej let kasneje, ko se je Majda upokojila in je s pomočjo otrok, sorodnikov in prijateljev lahko začela uresničevati mladostne sanje o svojem zeliščnem vrtu, je narava stvari pripeljala do tega, da je bilo treba izbrati ime za vrt … Majnika je bilo kot na dlani …

KDO JE MAJDA?
Majda Temnik si je s prvo nagrado za uspeh v srednji šoli kupila knjigo Richarda Willforta Zdravilne rastline in njih uporaba.

Uspešno je končala prvi letnik študija farmacije v Ljubljani, a je zaradi rojstva prvega sina in gradnje hiše v domačih Žičah ta študij opustila in študij nadaljevala v Mariboru ter si pridobila naziv univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije.

Preberi več →

Po letih dela v laboratorijih nekdaj zelo mogočnih tovarn s celjskega in konjiškega področja – Aero, Konus in Comet, se je po smrti moža odločila za drugačno pot.

Opravila je pedagoško-andragoške izpite in strokovni izpit ter začela poučevati na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju. Prav tako je opravila izpit za lokalnega turističnega vodnika in je tako slovenskim kot tujim obiskovalcem med drugim z veseljem razkazovala lepote Žičke kartuzije ter dvorca Trebnik s krasno urejenim zeliščnim vrtom.

Poučevanje in mladi so ji v veliko veselje tudi sedaj, ko je v pokoju.

KDO JE KATJA?
»Pred dvema desetletjema se je zgodila neverjetna zgodba. Majniki se je v sozvočju z mamo Majdo pridružila hčerka Katja.

Katja je bila njega dni vrhunska športnica. Igrala je vrhunsko košarko v dveh najmočnejših  ligah v Evropi: španski in italijanski. Skoraj desetletje je bila kapetanka državne ženske košarkarske reprezentance. Je diplomirana prevajalka – obvlada cel kup jezikov – in magistrica politoloških znanosti. Njena športna  menedžerska kariera je bila odprta v vseh klubih po Evropi …

Preberi več →

A se odloči, da bo sestopila in glamurja tega sveta in postala kmetica. In to ne kakršna koli. Leta 2019 je bila izbrana za inovativno mlado kmetico po izboru javnosti, leta 2020 pa za najboljšega podjetnika med kmeti.«

Katja: »Moja vrnitev k zemlji ali v domači kraj je bila posledica iskanja sebe kot človeka, povezave z duhovnim, z božjim, ki me je pripeljala do tega, da bom to pot najhitreje našla prav doma v Žičah, v stiku z zemljo.«

Vir: Anton Petelinšek, Biodinamično kmetijstvo in duhovnost – kako zemlja mnogim kmetom pomeni tudi nekaj presežnega, božjega, Sledi večnosti, ARS – 3. program Radia Slovenija, RTV SLO.

»Če uživamo biodinamično hrano, ne hranimo zgolj svojega želodca, temveč se hranimo z živimi življenjskimi silami iz narave, ki hranijo tudi našo duševno in duhovno raven.«

Vir: Katja Temnik, »Vse v naravi, v kozmosu poteka v ritmih in vse je povezano«, tekst Marjana Lavrič, Sensa –revija za srečnejše življenje, februar/marec 2021

Kdo še ustvarja Zeliščni vrt in kmetijo Majnika?

V Majniki se trudimo ustvarjati pristne človeške odnose, prijazno okolje, najbolj kakovostne izdelke in vedno živa zeliščni vrt in kmetijo. Za zeliščno skupnost skrbimo Majda, ki je srce in duša tega vrta, hči Katja in Marjeta, naša prva zaposlena. Nepogrešljivo moško roko nudi Andrej, spretne ženske roke pomoči pa Suzana, Sabina, Anica, Tjaša …Vedno v oporo so nam tudi Polona s strokovnimi nasveti, Urban z dostavami ter Andrej, Mito in Jožica, ki so vedno tu za nas. V neprecenljivo pomoč in spodbudo so nam tudi Marjana s svojo izjemno profesionalnostjo in tankočutnostjo ter Suzana, Sabina, Tjaša, Anica z neizmerno energijo in pripravljenostjo, da poprimejo za vsako delo.

Neprecenljivi so tudi številni prijatelji, sorodniki in sosedi, ki nam vedno, ko jih potrebujemo, priskočijo na pomoč. Posebna zahvala gre Andreju ml., ki je najbolj zaslužen za preobrazbo zelenega travnika v živo pisan zeliščni raj.

Katja

Majda

Andrej

Marjeta

V skrbi za človeka, živali, rastline in zemljo

Kmetujemo ekološko in biodinamično

Pri nazivu naše kmetije uporabljamo oba pridevnika: ekološka in biodinamična, predvsem zato, ker je vsaka biodinamična kmetija tudi že ekološka, ne pa obratno.

Če poenostavimo, ekološko kmetijstvo zanima zgolj fizična raven: predvsem koliko bo količinskega pridelka, pa tudi koliko ima hrana določenih snovi, mineralov, vitaminov ipd. Medtem ko gre pri biodinamiki za kvaliteto teh snovi, mineralov, vitaminov … in za sam vstop v proces nastajanja rastlin, pri katerem sodeluje ves kozmos.

EKOLOŠKO : BIODINAMIČNO
V ekološki pridelavi ne gre za nič razvojnega, gre »le« za odpravljanje velikih zablod preteklih načinov kmetovanja, kot so mineralna gnojila in strupena škropiva. V današnji razbohotenosti intenzivnega industrijskega kmetijstva je tudi ekološka pridelava že velik napredek.

Nas, biodinamične kmete, pa predvsem zanima, kaj hrana sploh pomeni za človeka, katere življenjske sile delujejo (ali pa ne) v njej, ali pri rasti rastlin sodelujejo sile narave … Želimo prodreti v same procese nastajanja rastlin in pojavov, tj., pripraviti rastline na to, kar prihaja. In tega ne počnemo z nikakršnim mističnim hokuspokusom, temveč z jasno utemeljenimi pristopi, ki upoštevajo ritme, sile in procese v naravi, ki segajo tudi nad zgolj fizično, čutno zaznavno raven. Gre za naravne zakonitosti, ki jih moramo z opazovanjem najprej šele odkriti.

VSE V NARAVI, V KOZMOSU POTEKA V RITMIH IN VSE JE POVEZANO
Pri sajenju in vzgoji rastlin upoštevamo dnevne, tedenske, mesečne in letne ritme ter gibanje Lune in planetov. Kot pravi utemeljitelj biodinamičnega kmetijstva dr. Rudolf Steiner: Če obravnavamo rastlino, ne da bi pri tem upoštevali Zemljo in zakonitosti gibanj planetov v našem osončju, je to tako, kot da bi skušali razložiti las brez glave, iz katere raste.

Uporabljamo biodinamične preparate, ki skrbijo za kvantiteto in kvaliteto pridelave. Osnovna takšna preparata sta gnoj iz roga, s katerim povečamo kaljivost rastlin, ter kremen iz roga, ki izboljša zorenje in kvaliteto rastlin in plodov. Zelo pomemben je tudi kompost. Z njim dosežemo urejeno razgradnjo v njem. Kompostne preparate naredimo iz zdravilnih rastlin v določenih živalskih ovojnicah: kamilica, rman, regrat, kopriva, hrastovo lubje. Zanimivo je, da potrebujemo zelo majhno količino teh preparatov, saj delujejo po zakonitostih delovanja najmanjših entitet, podobno kot homeopatija. Še bolj zanimivo pa je to, da gre učinkovitost oziroma neučinkovitost teh preparatov z roko v roki z osebnim duhovnim razvojem oziroma ne-razvojem človeka, ki jih uporablja. Vse je povezano …

To, kar nam daje zdravje, kar nam daje moč in nas hrani ne samo na fizični, temveč tudi na duševni in duhovni ravni, pa je prav ravnovesje kvantitete in kvalitete v rastlini – urejenost njene zunanje in notranje strukture, celic, ki nastanejo, kadar rastlino pridelamo tako, da zraste v skladu s svojo naravo. Beseda kozmos (vesolje) izhaja iz stare grščine in pomeni urejena celota.

Poleg kvalitetnega pridelka z biodinamično pridelavo oživljamo izčrpano zemljo od umetnih gnojil in intenzivne pridelave ter ohranjamo biodiverziteto rastlin in živali. Intenzivno kmetijstvo je uničilo na tisoče hektarjev rodovitne zemlje po svetu ter skupaj z industrijo privedlo do drastičnega upada številnih rastlinskih in živalskih vrst.

ČLOVEK JE NAJBOLJŠE ZDRAVILO ZA ČLOVEKA
Kmetujemo torej brez umetnih gnojil, škropiv, brez hibridov, brez plastičnih folij in težkih strojev. Za nas so stroji predragi, človek pa predragocen, zato razvijamo na kmetiji tudi socialne projekte za najrazličnejše družbene skupine. Zemlja zdravi ljudi s posebnimi potrebami, tako kot ljudje s posebnimi potrebami zdravijo zemljo. A če pomislimo, smo danes pravzaprav vsi s »posebnimi potrebami«, vsi potrebujemo takšno ali drugačno zdravljenje.

Tako skupaj z vami – naročniki naših izdelkov – omogočamo zdrava delovna mesta, ki ne temeljijo na izkoriščanju ljudi kot delovne sile, temveč na razvijanju njihovih človeških potencialov in kreativnosti.

Želite izvedeti več o antropozofiji in biodinamičnem kmetijstvu dr. Rudolfa Steinerja?

ANTROPOZOFIJA

» … Magisterij, jeziki, košarka, kmetica … – so le zunanja oblačila, ki si jih sešijemo in nosimo skozi življenje. Ampak naj počnemo karkoli, smo najprej in predvsem – človek. In antropozofija oziroma duhovna znanost dr. Rudolfa Steinerja mi je ponudila odkrivanje prav teh odgovorov, ki sem jih iskala: kdo sem jaz, kaj pomeni biti človek, kakšna je človekova vloga na tem svetu, kakšna je njegova naloga, odgovornost, ali smo tu le po naključju ali z namenom. …

Antropozofijo živiš ali a ne, to ni hobi, niti ni služba. Gre za življenjsko naravnanost, ki je temelj tebe kot človeškega bitja.«

Vir: Katja Temnik, »Vse v naravi, v kozmosu poteka v ritmih in vse je povezano«, tekst Marjana Lavrič, Sensa –revija za srečnejše življenje, februar/marec 2021

BIODINAMIČNO KMETOVANJE

Biodinamika je način kmetovanja, ki temelji na konceptu življenjskih sil. Te sile delujejo v naravi in prinašajo ravnotežje in zdravljenje. Biodinamično kmetovanje se ravna po navodilih, ki jih je v svojih osmih predavanjih leta 1924 podal avstrijski znanstvenik in filozof Rudolf Steiner. Predavanja je pripravil za Poljedelski tečaj in so bila odziv na opažanja kmetov, da je obdelovalna zemlja vse bolj izčrpana in da se zdravje in kvaliteta pridelkov in živine po uporabi kemičnih gnojil slabša. Tako je bilo biodinamično kmetovanje prvo »organsko« ali ekološko kmetovanje, ki se je razvilo kot alternativa kemičnemu poljedelstvu.

Vir: Zeliščarstvo: od poklicne košarke do korenine svetlobe, tekst: Vesna Vaupotič, Dnevnik, 26. 7. 2019
https://www.dnevnik.si/1042893322

• • •

»Največje bogastvo biodinamike je v tem, da ne gre za recept, temveč za lasten osebni razvoj posameznika, ki na ta način sodeluje z naravo, da mu ta da najboljše, kar zmore dati človeku. Zanimivo je, da delovanje biodinamičnih preparatov sledi razvoju tistega, ki jih uporablja – torej, bolj, kot mi razvijamo svoje jasno mišljenje in razsodno moč spoznanja, bolj preparati delujejo na rastline. Zelo zanimivo, kajne?

Prednosti je ogromno: rastline so veliko bolj zdrave; zemlja, na kateri rastejo, je vedno bolj rodovitna – za razliko od intenzivnega industrijskega kmetijstva, kjer je zemlja skoraj že popolnoma mrtva, krepi se biodiverziteta tako rastlin kot z njimi povezanih živali. Krepi rastline in bogati zemljo, tako da so rastline odpornejše na vedno bolj ekstremne vremenske razmere, prst na obdelovalnih površinah pa rodovitnejša. Na biodinamičnih površinah vlada večje ravnovesje, zato imamo veliko manj težav s škodljivci in boleznimi, privarčujemo sredstva, ki jih mora večina kmetov porabiti za nakup semen, gnojil, škropiv, sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev, veterinarje in drugo.«

Vir: Katja Temnik se je po košarkarski karieri vrnila domov in prideluje zelišča, www.lupa-portal.si, Petra Nastran, 1. 3. 2020
https://www.lupa-portal.si/vsebina/pogovori/katja-temnik-se-je-po-kosarkarski-karieri-vrnila-domov-in-prideluje-zelisca/

• • •

»Poleg kakovostnega pridelka z biodinamično pridelavo skrbimo še za dve izjemno pomembni stvari – oživljamo od umetnih gnojil in intenzivne pridelave izčrpano zemljo ter ohranjamo biodiverziteto  rastlin in živali. Intenzivno kmetijstvo je izničilo na tisoče hektarjev rodovitne zemlje po svetu ter skupaj z industrijo privedlo do drastičnega upada številnih rastlinskih in živalskih vrst. Ali bomo storili kaj glede tega ali bomo svojim otrokom zapustili zgolj beton in računalnike?«

Vir: Katja Temnik, »Vse v naravi, v kozmosu poteka v ritmih in vse je povezano«, tekst Marjana Lavrič, Sensa –revija za srečnejše življenje, februar/marec 2021

• • •

»Ekstremi ubijajo. In za seboj puščajo opustošenja: nerodovitne puščave nekoč bogato rodovitnih polj, ogromne količine odpadle plastike neuporabnih rastlinjakov, trupla izkoriščanih živali. Zavest človeka, ki se je ujela v vrtinec materialističnega pogleda na svet in izkoriščanja vsega in vseh za vsako ceno, se je zožila v tabelo vložka in dobička. V ekstrem finančnih številk. Ta ekstrem je šel tako daleč, da (pametnejši, iznajdljivejši) človek želi ukalupiti tudi drugega človeka v parametre stroja in iz njega iztisniti največjo učinkovitost, ki jo ta lahko da. Ampak človek ni stroj. …

Narava je ena sama modrost. In zelo vznemirljivo je te skrivnosti odkrivati. Ena takih izjemnih zanimivosti je tudi ta, da je rastlina prav tako tročleno bitje. Vendar je v primerjavi s človekom postavljena na glavo. Pri rastlini je najtrdnejši del korenina, tam ona s svojimi čutili tipa za hrano. V cvetu je vsa mehka, iz cveta se izoblikuje plod, katerega glavni element je toplota. Steblo rastline z listi pa je reprezentant ritmičnega sistema, saj rastlina skozi listne ploskve sprejema sončno energijo in ogljikov dioksid, ki ju potem pretvarja v klorofil in kisik, ki ga ponovno izloča skozi liste.«

Vir: Majda in Katja Temnik, »Svetloba strmi navzgor, teža teži navzdol«, Biodinamično vrtnarjenje z Zeliščnim vrtom Majnika, Sensa – revija za srečnejše življenje, avgust/september 2021

• • •

»Tudi pri vrtnarjenju poznamo zunanje vrtnarjenje in notranje vrtnarjenje. … Tako kot je za to, kakšne rastline bodo zrastle na našem vrtu, pomembno naše delo na zemlji, tako je za to, kakšna dejanja bodo izpod mojih rok posegla v svet, pomembno delo v moji duši.«

Vir: Majda in Katja Temnik, »Kako naj ti povrnem, Zemlja?«, Biodinamično vrtnarjenje z Zeliščnim vrtom Majnika, Sensa – revija za srečnejše življenje, oktober/november 2021

Naši izdelki spodbujajo zaznavanje pristnih okusov in vonjev ter dobro počutje

N

Z uživanjem biodinamične hrane ne hranimo zgolj svojega želodca, temveč se hranimo z živimi življenjskimi silami iz narave, ki hranijo tudi našo duševno in duhovno raven.

N

Naši izdelki NE vsebujejo nobene umetne arome, dodatkov, stimulansov, ojačevalcev okusov. Edina stvar, ki jo dokupimo, je piranska nerafinirana sol za izdelavo zeliščne soli.

N

Vsi naši izdelki so pridelani ročno, z nenehnim osebnim nadzorom nad pridelavo, predelavo in transportom.

N

Zeliščni čaji so vedno iz tekoče sezone, imajo največ 18 mesecev trajanja, in ne npr. 36 mesecev kot nekateri industrijski čaji.

N

Vse naše izdelke lahko uživajo tudi osebe s celiakijo.

N

Količinsko porabimo tudi do 10-krat manj našega zeliščnega čaja kot industrijskega, zato je po količini poraba naših čajev povsem primerljiva s ceno industrijskih čajev.

N

Naročene izdelke spakiramo po naročilu, zato ne ležijo leta na kakšni polici v skladišču, temveč so dostavljeni v najkrajšem možnem času do vas.

N

Z nakupom svežih in lokalnih izdelkov spodbujamo minimalen oziroma ničen ogljični odtis, ki je nujen za ohranitev narave in okolja.

»Z uživanjem naših izdelkov podpirate oživljanje zemlje, spoštovanje Sonca, biodiverziteto rastlin in živali, ljubeče roke kmetov. Hvala, da z nakupom naših izdelkov in storitev soustvarjate kulturo kmetijstva, ki omogoča življenje tudi prihodnjim generacijam.« 

Majda in Katja Temnik

»Z uživanjem naših izdelkov podpirate oživljanje zemlje, spoštovanje Sonca, biodiverziteto rastlin in živali, ljubeče roke kmetov. Hvala, da z nakupom naših izdelkov in storitev soustvarjate kulturo kmetijstva, ki omogoča življenje tudi prihodnjim generacijam.« 

Majda in Katja Temnik

Že vrsto let nam zaupajo

Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica  /eko kalčki, eko zeliščna sol, eko zeliščni čaji /
Vrtec Slovenske Konjice  / eko zeliščna sol, eko zeliščni čaji /
Osnovna šola Pod goro Slovenske Konjice  / eko kalčki, eko zeliščni čaji /
Osnovna šola Loče  / eko zeliščna sol, eko zeliščni čaji /
Osnovna šola Predoslje, Kranj  / eko kalčki, eko zeliščna sol, eko zeliščni čaji /
Lambrechtov dom za starostnike Slovenske Konjice  / eko kalčki, eko zeliščna sol, eko zeliščni čaji /
Splošna bolnišnica Celje  / eko kalčki, eko zeliščna sol, eko zeliščni čaji /