Zgolj na videz se zdi, da živimo v času največjega napredka človeštva. Pa ni tako. Napredovala je naša inteligenca, ki je povzročila vseobsegajoči napredek tehnike, kot Ljudje pa smo naredili korak nazaj. O tem bi res lahko pisali romane: milijarde in milijarde denarja, ki se industrializirajo v vojaško opremo, milijoni pobitih, razseljenih, razčlovečenih; vedno hujši vremenski ekstremi; vedno več nerazložljivih bolezni; vedno več dementnih … Je to napredek, ki ga želimo? Udobje v kavču in »priklopljeni na daljinca«, kot poje Adi Smolar? Lahko iščemo še toliko izgovorov, obtožujemo politike, vodilne … pričakujemo nemogoče od njih, pa vendar smo edino Mi – Ljudje tisti, ki lahko kaj spremenimo. Edino mi lahko naredimo korak iz »Zakaj bi, če mi ni treba?« v »Zakaj ne bi, če lahko?«
In božični čas, čas v katerem se spomnimo (ali sploh se še?) rojstva višjega v nas, je najbolj primeren čas v letu, ko se lahko posvetimo sebi in pomislimo: »Kaj pa bi jaz lahko, kljub temu da mi ni treba?«
Danes ob 17h začnemo vsak dan objavljati 12 kratkih zgodbic o trenutkih in ljudeh, ki jim ne bi bilo treba, pa so kljub temu naredili kaj, včasih le malenkost, ki pa pomeni ogromno za nas kot Človeštvo. Ker samo tako bomo rešili svetovne probleme – do bomo v majhnih, vsakdanjih situacijah storili tako, kot je prav, pa čeprav to ni zapisano v nobeni ustavi, nobenem zakonu, pravilniku … temveč prihaja iz jasnosti našega Srca.
Katja Temnik, Majnika