Čajne mešanice
Za večino mešanic Majnika velja, da najbolj poln okus in zdravilen učinek dobimo, če žličko čaja damo že v hladno vodo ter ugasnemo, tik preden zavre. Ne sme prevreti! Nato pustimo pokrito še 10 minut in precedimo.
Katja Temnik – nova podpredsednica strokovnega odbora za sonaravno in ekološko kmetovanje pri KGZS
V sredo, 22. 04. 2021 je potekala ustanovna seja strokovnega odbora za sonaravno in ekološko kmetovanje. Člani odbora so najprej izvolili vodstvo strokovnega odbora, ki ga bo v tem mandatu vodil ekološki kmet Žiga Kršinar, za podpredsednico pa je bila izvoljena Katja Temnik.
Čajne mešanice
»V Sloveniji popijemo veliko čaja, ne jemljemo pa tega kot nek obred, tako kot npr. v angleško govorečih deželah. Za večino mešanic Majnika velja, da najbolj poln okus in zdravilen učinek dobimo, če žličko čaja damo že v hladno vodo ter ugasnemo, tik preden zavre. Ne sme prevreti! Nato pustimo pokrito še 10 minut in precedimo. V navodilih sicer napišemo, da se naredi poparek, ker ljudje običajno ne stojijo pri čaju in voda vre, prevrevanje čaja pa ni dobro, v tem primeru je boljše, da ga prelijemo z vrelo vodo. …
Poslanstvo mladih kmetov
“Mladi kmetje imamo v Sloveniji veliko možnosti za podjetno delovanje in razvoj, predvsem v smislu večfunkcionalnosti kmetije. Hkrati se soočamo z mnogimi izzivi, kako kmetijo postaviti na trdne temelje, da bo lahko nam in generacijam za nami omogočala dostojno življenje. Danes se mora kmet pri svojem delu nujno soočiti z etičnimi vprašanji, ki zadevajo varovanje okolja, pridelavo zdrave hrane za prebivalstvo, odnos do rastlin in živali … in mladi imamo moč in znanje, da lahko kmetijo vodimo tako, da bomo delali dobro za nas same, za družbo in naravo nasploh.”
Semena so naš zaklad
»Vrednota kmetije mora biti, da pridela plodove, ki bodo imeli seme tudi za naslednje leto. V trgovinah namreč v vedno večjem obsegu prodajajo semena hibridov, ki ne dajo semen, zato jih moraš vedno znova kupovati. Semena so naš zaklad. Veliko pove primer kamuta. V egipčanskih piramidah so našli več tisoč let staro seme, ki je še vedno kalilo. Nemudoma ga je patentirala neka ameriška korporacija in vsi, ki sedaj pridelujejo kamut, ji morajo plačevati licenčnino. Žal gre vse v smer, da bomo za pridelavo hrane morali korporacijam plačevati licenčnino. Ampak mi se ne damo, še naprej bomo razvijali drugačno kulturo kmetijstva, takšno, ki deluje v dobro ljudi.«